S tečajem smo začeli prvo sredo v aprilu in se nato skupaj učili vsak teden vse do konca maja. V 23 šolskih urah smo se naučili, kako se predstavimo, povedati od kod smo, koliko smo stari, kje stanujemo in kakšna je naša telefonska številka. Naučili smo se tudi pozdravljati in povedati, kako se počutimo. Znamo naročiti kavo, sendvič, pico,  vprašati za pot in poimenovati kar veliko sadežev.  Vse to znamo povedati, pa tudi vprašati druge o tem, kdo in od kod so, kako se počutijo. Za velikonočne praznike smo se naučili poimenovati velikonočno košaro, zajčka ter iskanje in skrivanje velikonočnih jajc.

Nekateri smo se pred davnimi leti v osnovni šoli učili angleščino, za nekatere pa so bili to čisto zares prvi koraki v svet angleščine. Tem ni bilo lahko, vendar so se tudi ti veliko naučili in naša učiteljica je zelo ponosna prav na njihove učne dosežke.

V poletnih počitnicah se bomo srečevali enkrat mesečno in utrjevali svoje znanje. V jeseni bomo zopet začeli zares, enkrat tedensko.

Naša učilnica je bil majhen prostor v naši piceriji Sicilijani. Gospe Barbari se iskreno zahvaljujemo. Sprva smo bili kar malo nesrečni, ker je bila naša prošnja, da bi dobili ustreznejši »negostinski« prostor, zavrnjena, vendar imamo zdaj vsi svojo »picerijsko učilnico« zelo radi. Vemo pa, da bomo morali v jesenskem in zimskem času poiskati drug prostor za učenje in močno upamo, da nam bo to uspelo.

Študentje angleščine Anica, Boža, Darinka, Karla, Milena, Valerija in Jakob ter učiteljica Olga se zahvaljujemo komisiji DVIG, ker nam je omogočila učenje, in Društvu upokojencev, ker nas je sprejelo pod svoje okrilje.

Študentje angleščine, v Sicilijani, Dragomer, 13. junija 2012