Fast tech pod drobnogledom Mednarodnega dneva e-odpadkov
Ob bližajočem se obdobju nakupovanja ob črnem petku in decembrskih praznikih želi letošnji Mednarodni dan e-odpadkov, ki ga vsako leto obeležujemo 14. oktobra, opozoriti na hitro rastoče izdelke fast tech oz. potrošno elektroniko s kratko življenjsko dobo. To so USB-adapterji, mini ventilatorji, LED-svetila, elektronske igrače in druge majhne, cenovno dostopne e-naprave. Ti izdelki so zelo razširjeni, se uporabljajo razmeroma kratek čas in jih uporabniki zlahka nadomestijo z novimi. Ta nov izraz namerno vzpostavlja vzporednico s cenovno dostopnimi modnimi izdelki (t.i. fast fashion). Ko fast tech naprave zastarajo, se pokvarijo ali jih uporabniki preprosto ne želijo več uporabljati, jih mnogi odvržejo med mešane komunalne odpadke ali jih kopičijo v predalih, namesto da bi jih oddali v recikliranje. Gre za hitro rastoči in večinoma spregledani tok odpadkov.
Nova raziskava Fast Tech Consumer Study o izdelkih fast tech, ki jo je naročil WEEE Forum in izvedlo podjetje Bellegarde Scientific Consulting, je zajela 10.245 odraslih iz 12 evropskih držav. Skoraj 90 % evropskih potrošnikov iz 12 držav ima v lasti vsaj eno takšno napravo, 78 % pa jih je kupilo vsaj eno v zadnjem letu. Ugotovitve kažejo, da potrošniki pogosto zavestno sprejmejo kompromis, ki ga ponuja fast tech: izdelek je poceni, nekaj časa opravlja svojo funkcijo, nato pa ga je mogoče preprosto zamenjati z novim.
Kar 58 % anketirancev je imelo doma vsaj en izdelek fast tech, ki so ga uporabljali največ šest mesecev. Med njimi jih je 39 % navedlo, da so izdelek zavrgli neuporabljen, po enkratni uporabi ali v roku enega meseca po nakupu. Kljub temu je 61 % uporabnikov izdelkov fast tech na splošno zadovoljnih z nakupom, medtem ko jih je nezadovoljnih le 8 %.
»Fast tech je slepa pega med e-odpadki«, pravi Pascal Leroy, generalni direktor WEEE foruma, ki vodi Mednarodni dan e-odpadkov, globalno ozaveščevalno kampanjo, ki letos poteka že deveto leto zapored in jo skupaj izvajajo člani WEEE foruma po vsem svetu. »Črni petek in božični prazniki bodo v naše domove prinesli nov val elektronskih igrač, okrasnih lučk, majhnih elektronskih pripomočkov, polnilnikov in druge cenovno dostopne elektronike. Njihova nizka cena ne pomeni, da nimajo okoljskih posledic. Ko jih ne uporabljamo več, moramo poskrbeti, da se pravilno zberejo in reciklirajo.«
Medtem ko potrošniki krajšo življenjsko dobo izdelkov hitro opazijo, so okoljske posledice takšne potrošnje zanje pogosto manj prepoznavne. 46 % anketirancev pričakuje, da bodo imeli izdelki fast tech krajšo življenjsko dobo od dražje alternative, a le 21 % meni, da so tudi bolj škodljivi za okolje. Samo 16 % te izdelke hkrati povezuje s krajšo življenjsko dobo in večjim vplivom na okolje.
Kaj se zgodi, ko fast tech izdelek odsluži svoje?
Izdelki fast tech vsebujejo plastiko, kovine in druge materiale, ki jih je mogoče predelati ter vrniti v ponovno uporabo. Ko končajo med mešanimi odpadki, se ti dragoceni viri izgubijo. Vedno več teh izdelkov vsebuje tudi litij-ionske baterije, kar predstavlja dodatno tveganje. Če tovrstne baterije končajo med mešanimi komunalnimi odpadki, se lahko med zbiranjem, sortiranjem ali obdelavo odpadkov zdrobijo ali poškodujejo. To lahko povzroči požare, ki ogrožajo zaposlene, poškodujejo opremo in motijo izvajanje storitev ravnanja z odpadki. Po ugotovitvah strokovne skupine Batteries Roundtable pri WEEE forumu je 36 % anketiranih podjetij za zbiranje, obdelavo in predelavo e-odpadkov poročalo, da so v zadnjem letu v svojih obratih zabeležili požar, povezan z baterijami.
Čeprav se 83 % anketiranih potrošnikov zaveda, da ti majhni izdelki vsebujejo elektronske komponente, tega zavedanja pogosto ne prenesejo v pravilno ravnanje z odsluženimi napravami. Kar 29 % kupcev takšne naprave hrani še vedno doma, 30 % anketirancev je poročalo, da te izdelke odvržejo med mešane komunalne odpadke in 21 % med plastično embalažo. Najbolj presenetljivo je, da neustrezno odlaganje ni vedno namerno, kar 21 % od teh je v nadaljevanju odgovorilo, da to počnejo zaradi varovanja okolja, kar kaže na zmedo glede pravilnega ravnanja z majhnimi elektronskimi napravami. Sicer pa je pred tem še vedno na prvem mestu, zakaj to počnejo, navada. Le 27 % anketirancev takšne izdelke odda v zbirne centre, 19 % pa na zbirna mesta v trgovinah.
Če prodajaš elektroniko, pomagaj poskrbeti tudi za njeno recikliranje
WEEE forum opozarja na vse večji sistemski problem, in sicer na elektronske naprave, ki se prodajajo preko spleta s strani podjetij, ki morda niso registrirana v skladu z nacionalno zakonodajo o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti. Če prodajalci ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti, ne prispevajo sredstev za zbiranje in recikliranje e-odpadkov in tako stroške zbiranja in recikliranja njihovih izdelkov krijejo drugi udeleženci sistema.
Nova raziskava med potrošniki kaže, da je ozaveščenost javnosti o teh obveznostih še vedno nizka. Le 29 % anketirancev je vedelo, da morajo spletne platforme, ki prodajajo elektronske naprave, po zakonu finančno prispevati k zbiranju in recikliranju e-odpadkov. 14 % jih je za to obveznost že slišalo, vendar niso poznali podrobnosti, medtem ko 57 % o njej sploh ni bilo seznanjenih. »Načelo bi moralo biti preprosto: če podjetje ustvarja dobiček s prodajo električne in elektronske opreme na določenem trgu, bi moralo prispevati tudi k stroškom zbiranja in recikliranja teh izdelkov, ko jih potrošniki ne potrebujejo več,« pravi Leroy. »Odgovorni proizvajalci te sisteme že financirajo. Spletna prodajna mesta ne bi smela predstavljati stranskih vrat, skozi katera elektronski izdelki vstopajo na trg, ne da bi kdo prevzel finančno odgovornost za ravnanje z njimi po koncu njihove življenjske dobe.«
WEEE forum poudarja, da gre tako za okoljsko vprašanje kot tudi za vprašanje poštene konkurence. Podjetja, ki izpolnjujejo obveznosti iz sistema razširjene odgovornosti proizvajalca, nosijo določene stroške, medtem ko se jim lahko nekatere neustrezno registrirane ali neskladne družbe izognejo, kar odgovorna podjetja postavlja v manj ugoden konkurenčni položaj.
Tudi v Sloveniji za izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti skrbijo skupne sheme. Na področju odpadne električne in elektronske opreme je trenutno aktivnih pet tovrstnih shem, med njimi tudi ZEOS, d.o.o.. Njihova naloga je zagotavljati zbiranje, obdelavo in predelavo e-odpadkov ter izpolnjevanje zakonskih obveznosti proizvajalcev in uvoznikov električne in elektronske opreme.
WEEE forum potrošnike spodbuja, naj pri nakupu fast tech izdelkov v času črnega petka, božično-novoletnih praznikov pa tudi sicer ne gledajo le na ceno, temveč razmislijo tudi o tem, ali nov izdelek res potrebujejo, ali ga lahko kupijo rabljenega, ali ga je mogoče popraviti ter kako ga bodo po koncu njegove življenjske dobe odgovorno oddali v recikliranje. Za elektronske naprave, ki neuporabljene ležijo doma, pa velja naslednje sporočilo: Prepoznaj: Vse, kar vsebuje vtič, kabel, vezje ali baterijo, je e-odpadek in ne sodi med mešane komunalne odpadke. Vrni: Odslužene izdelke oddajmo v zbirne centre, ulične zbiralnike, zbiralnike v tehničnih trgovinah ali druge za to namenjene prevzemne točke. Namesto odlaganja med odpadke lahko napravo tudi popravimo, ponovno uporabimo ali podarimo. Zahtevaj odgovornost: Podpirajmo podjetja in prodajalce, ki prevzemajo odgovornost za zbiranje in recikliranje električne in elektronske opreme po koncu njene življenjske dobe.
Ključni podatki iz raziskave Fast Tech Consumer Study
· 87 % anketirancev ima v lasti vsaj en izdelek fast tech, najmanj 44 % pa jih ima več kot pet.
· 78 % jih je izdelek fast tech kupilo v zadnjih 12 mesecih.
· 93 % oseb, starih od 18 do 29 let, je v preteklem letu kupilo izdelek fast tech, v primerjavi z 61 % oseb, starih 65 let ali več.
· 55 % jih kot razlog za nakup izdelkov fast tech navaja nizko ceno.
· 58 % se jih spomni vsaj enega izdelka fast tech, ki so ga uporabljali šest mesecev ali manj.
· Kljub temu je z izdelki fast tech na splošno zadovoljnih 61 % anketirancev.
· 80 % jih navaja, da bi bili za vsaj nekatere izdelke pripravljeni plačati več, če bi ti zdržali dlje.
· 59 % bi pokvarjen izdelek fast tech vseeno nadomestilo z drugim cenovno ugodnim izdelkom.
· 29 % neuporabljene izdelke fast tech hrani doma.
· 27 % za odslužene naprave uporablja izključno poti odstranjevanja med odpadki, 32 % izključno poti recikliranja ali ponovne uporabe, medtem ko jih 16 % naprave preprosto hrani doma.
· 21 % anketirancev meni, da so izdelki fast tech okoljsko bolj škodljivi kot dražje alternative, medtem ko jih 15,9 % meni nasprotno.
· 57 % se ne zaveda, da morajo spletne platforme, ki prodajajo elektronske naprave, po zakonu finančno prispevati k zbiranju in recikliranju e-odpadkov.
· 64 % jih ne namerava zmanjšati nakupovanja izdelkov fast tech.
Raziskava je pokazala posebej izrazite razlike med starostnimi skupinami. Kar 93 % anketirancev, starih od 18 do 29 let, je v zadnjem letu kupilo fast tech izdelek, delež pa se s starostjo postopoma zmanjšuje in pri osebah, starih 65 let ali več, znaša 61 %.
Raziskava ne kaže na izrazit družbeni odpor do nakupovanja izdelkov fast tech. Nasprotno, skoraj polovica anketirancev meni, da jih danes kupuje več ljudi kot v preteklosti. Ti izdelki so postali običajen del vsakdana, saj se z njimi skoraj tri četrtine kupcev srečuje vsaj enkrat tedensko.
Vir:
WEEE Forum
WEEE Forum (2026). Fast Tech Consumer Study.
