Na terenu v krajinskem parku Ljubljansko barje na terenu je bilo opaženo, da prihaja do številnih posekov mejic, ki so neskladne z varstvenim režimom Krajinskega parka Ljubljansko barje. Hkrati se na vodstvo KP Ljubljansko barje obrača vse več domačinov, ki prijavljajo nedovoljene posege. Čeprav je časovno redčenje in sekanje lesne vegetacije dovoljeno v obdobju med 30. septembrom in 15. marcem, pa je prepovedano izvajanje posegov, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinskem elemente, med katere spadajo mejice. Iz tega naslova so bile že podane prijave in tudi naložene kazni kršiteljem. V želji, da bi bilo tako posegov kot prijav čim manj, je KP Ljubljansko barje poprosil občine, katerih areal posega v krajinski park, da svoje prebivalce opozorijo na pravilno ravnanje.
Mejice so v najširšem smislu ozki pasovi grmovja ali dreves, ki jih pri tleh obraščajo zelišča. So značilni in vsem domači elementi kulturne krajine, ki jo od nekdaj soustvarjata človek in narava. V obdelovani krajini so mejice hkrati tudi zadnji življenjski prostori številnih rastlin in živali, za katere je ključna njihova povezava v mrežo mejic. Mejice vplivajo na kakovost bivanja človeka, saj zmanjšujejo ogljični odtis kmetijstva in blažijo posledice podnebnih sprememb. Vendar so bile mnoge mejice izkrčene zaradi intenzifikacije kmetijstva, pa čeprav ima prav to od njih številne koristi.
Mejice na različne načine uravnavajo preskrbo posevkov z vodo. Z omejevanjem hitrosti vetra nad površino tal zmanjšujejo izhlapevanje, s skladiščenjem vode blažijo negativne vplive suše, po drugi strani pa črpajo vodo iz tal v obdobjih, ko v kratkem času pade veliko dežja. Rodovitno prst mejice ščitijo pred vetrno in vodno erozijo. To zlasti velja na odprtih kmetijskih površinah tako v nižinah, ki so izpostavljene močnemu vetru, kot tudi v gričevjih, kjer močni nalivi zlahka odplavijo nezaščiten rodovitni sloj tal. Posledica nepremišljene odstranitve drevesno-grmovnih mejic ob melioracijah, opravljenih v osemdesetih letih 20. stoletja, se je na Ajdovskem polju v Vipavski dolini odrazila februarja leta 2012. Takrat je orkanska burja odnesla kar 20.000 m3 zemlje (530 ton/ha oz. skupno ca. 600.000 ton), s čimer je bila prizadejana ogromna škoda kmetijstvu.
Rastline, živali, glive in mikroorganizmi v mejicah ugodno vplivajo na nastanek, obnavljanje in ohranjanje rodovitne prsti. Mejice so pomembno zatočišče za kmetijstvo koristnih živali, ki se hranijo s škodljivci posevkov in tako vplivajo na donos pridelka. Dvoživke, kuščarji, ptice pevke in netopirji s plenjenjem zmanjšujejo populacije številnih nevretenčarskih škodljivcev, kače, ujede in sove ter zveri pa voluharic in miši. Kmetijstvo je odvisno od različnih opraševalcev, kot so divje čebele, čmrlji in metulji, saj noben ne more sam oprašiti vseh vrst rastlin, mejice pa so ključnega pomena za njihove zdrave in raznolike združbe. Medonosne rastline v mejicah so namreč pomemben in stalen vir hrane – cvetnega prahu in nektarja, posebej zgodaj spomladi, ko posevki na kmetijskih zemljiščih še ne cvetijo, ali po košnji travnikov in v sušnih obdobjih. Mejice zagotavljajo opraševalcem tudi varna mesta za gnezdenje, razvoj in prezimovanje, v njihovem zavetju so varnejši pred vetrom, dežjem, mrazom, vročino in pred plenilci. Mejice dajejo zaščito pašnim živalim pred vročino, vetrom in večjimi nalivi, označujejo meje lastništva zemljišč, razmejujejo zemljišča različnih rab in odvračajo večje živali (jelenjad in divje prašiče) od kmetijskih površin.
Nenazadnje nam mejice lahko ob trajnostnem upravljanju zagotavljajo les za drva in tudi odpadni les iz mejic, ki je zmlet v sekance ali stisnjen v stiskance, postaja vse bolj priljubljen vir energije. Vendar pozor – ko je mejica popolnoma posekana, kar smo nemalokrat opazili tudi na Ljubljanskem barju, traja več deset let, da se mejica ponovno vzpostavi. S tem izgubimo vse zgoraj navedene pozitivne učinke, zaslužek pa je enkraten.
Popolnoma drug pristop nudi KOPOP ukrep s t. i. operacijo »Ohranjanje mejic« (KRA_MEJ) na izbranih območjih Natura 2000. Tako lahko kmetovalci na Ljubljanskem barju pridobite nadomestilo za vzdrževanje in ohranjanje mejic, ki znaša 1,60 EUR na tekoči meter mejice letno. Na videz malo, a če so na vseh straneh en hektar (100 m × 100 m) velike njive mejice, je to 400 m mejic oziroma 640 EUR nadomestila letno. Torej je mogoče že samo z ohranjanjem mejic svojih očetov in dedov redno pridobivati denar. V pripravi je nov Program razvoja podeželja, v katerem bo operacija »Ohranjanje mejic« zagotovo ohranjena. Pozanimajte se pri svojem kmetijskem svetovalcu ali v JZ Krajinski park Ljubljansko barje, kako se vključiti v ta program.
Avtorja besedila: Aleksandra Lešnik, Primož Presetnik v sodelovanju z JZ KPLB
