Prometna povezanost, mobilnost ljudi in tovora imajo ključno vlogo pri razvoju mest in urbanih središč, občin, regije in države, vendar let trajnostni način mobilnosti hkrati spodbuja gospodarski razvoj, socialno pravičnost in kakovost okolja. Cilj trajnostnega prometnega načrtovanja je vzpostaviti trajnostni prometni sistem z zagotovitvijo dostopnosti delovnih mest in storitev za vse, izboljšanje varnosti, zmanjšanje onesnaževanja, emisij toplogrednih plinov in porabe energije, povečanje učinkovitosti potniškega prometa, zmanjšanje stroškov mobilnosti, ki temelji na uporabi osebnih vozil, a pri tem zapostavila razvoj javnega potniškega prometa (JPP), železniških prevozov, kolesarjenja in pešačenja, čemur so sledili tudi vzorci poselitve in razvoja prostora.
Nagel razvoj netrajnostnih oblik mobilnosti, ki je sledil gospodarskemu razvoju države, je sicer prinesel družbi hiter gospodarski razvoj in konkurenčnost v evropskem prostoru, vendar na osebnem motornem prevozu temelječa mobilnost ne vodi v dolgoročen trajnostni razvoj. Prihodnja uspešnost regije je torej odvisna od vzdržnega upravljanja z omejenimi viri in trajnostnih konceptov, ki bodo tudi našim zanamcem nudili kakovosten prostor za delo in bivanje. Koncept razvoja trajnostne mobilnosti je kompleksen in izvedljiv le z aktivnim sodelovanjem ključnih deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter z vključevanjem širše javnosti, ki ustvarja največ prometnih tokov. Ukrepi, določeni s trajnostnim prometnim načrtom, morajo zato celovito obravnavati vse načine in oblike prevoza, kot so JPP, osebni promet z motornimi vozili, kolesi in peš, tovorni promet ter mirujoči promet.
Regija se razvija v smeri trajnostne mobilnosti. Deluje kot inovativna in napredna regija, ki svoj razvoj osredotoča na ljudi, izboljšuje možnosti za mobilnost prebivalcev in lajša dostop do posameznih delov regije in storitev ter se bolje odziva na potrebe različnih skupin uporabnikov. Trajnostno prometno načrtovanje torej pomeni načrtovanje mobilnosti za ljudi, ne za avtomobile in povečevanje prometa. Tu so v ospredju boljša kakovost javnih prostorov, pozitivni učinki na okolje in zdravje ter varnost predvsem za najbolj ranljive skupine udeležencev v prometu. Zavedati se je treba tudi, da se bosta v naslednjih letih bistveno povečala tako osebni kot tovorni promet. Kot kažejo napovedi so leta 2030, prvi več kot za 20% in drugi za več kot 60% , kar je zelo skrb vzbujajoče.
Koncept celostnega prometnega načrtovanja, ki sledi evropskih smernicah, je v zadnjih dveh letih pridobil pomembno vlogo pri načrtovanju prometa v slovenskih občinah, saj je k izdelavi občinskih Celostnih prometnih strategij (CPS) pristopilo devet občin LUR, k pripravi regijske CPS pa vseh 26 občin. Pred tem so občine promet večinoma urejale skozi občinske prostorske dokumente in strategije, razen MOL, ki je imela že leta 2012 sprejeto Prometno politiko, ki je večinoma skladna z usmeritvami priprave CPS. Izkušnje so pokazale, da morajo rešitve za prometne izzive presegati meje posameznih občin, če želimo doseči karseda učinkovit prometni sistem, saj se kolesarske steze, avtobusne linije, železnice in prostorski razvoj ne zaustavijo na lokalnih mejah.
Občine LUR so zato kot prve pristopile k skupni izdelavi CPS na ravni celotne razvojne regije, kar predstavlja inovativen inštrument, ki bo s svojimi izkušnjami v prihodnje postavljal tudi temelje in izhodišča za pripravo regijskih CPS drugih regij. Dokument bo s celovito obravnavo in jasno opredeljenimi prioritetnimi projekti regiji in občinam olajšal tudi izvedbo projektov iz virov financiranja, ki so na voljo za inovativne rešitve na področju trajnostne mobilnosti, ter jasno začrtal usmeritev razvoja regije pri pogovorih z državo in širšo evropsko skupnostjo. Ob tem bo pomembno prispeval tudi k trajnostnem prehodu regije v nizkoogljično družbo.
