Stavbni fond v EU je dokaj star in energijsko neučinkovit. Študije kažejo, da je s stavbami povezanih okvirno 40 % rabe končne energije ter 36 % emisij toplogrednih plinov v EU. Trenutno je približno 35 % stavb v EU starejših od 50 let, skoraj 75 % pa jih je energijsko neučinkovitih. Stavbe predstavljajo sektor z največjim potencialom za zmanjšanje rabe energije in lahko znatno prispevajo k doseganju podnebno energetskih ciljev do leta 2020 (20/20/20 do 2020). Dolgoročno bodo stavbe z izboljšanjem svoje energijske učinkovitosti in z naraščanjem deleža obnovljivih virov pri oskrbi z energijo bistveno prispevale k ciljem za razogljičenje EU do leta 2050.
Poleg močnih prizadevanj za energijsko prenovo obstoječih stavb se EU osredotoča tudi na izvajanje zahtev glede energijske učinkovitosti novih stavb, ki jih narekuje Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Direktiva EPBD je namreč že leta 2010 predpisala, da bodo morale biti najkasneje do 31. decembra 2020 vse nove stavbe grajene kot skoraj nič-energijske. Že dve leti prej, torej s koncem leta 2018, pa obveznost skoraj nič-energijske gradnje velja za vse nove javne stavbe.
Izraz »skoraj nič-energijska stavba (sNES)« pomeni visoko energijsko učinkovito stavbo, ki za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije, pri čemer pa je ta potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Ustrezna kombinacija na trgu dostopnih tehnologij za energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah ob kakovostnem načrtovanju in izvedbi stavbe že danes zadostuje za dosego sNES meril. sNES so ta čas morda res še nekoliko dražje od običajnih stavb, vendar zaradi razvoja trga in večjega obsega tovrstne gradnje pričakujemo, da se bodo do leta 2020 te razlike zmanjšale na zanemarljivo raven. S spodbujanjem gradnje sNES tehnologije za skoraj nič-energijske hiše, te postajajo pogostejše in cenovno bolj dostopne, projektanti in izvajalci pa bolj vešči novega izziva.
Kljub velikemu napredku pri visoko energijsko učinkoviti gradnji v zadnjih letih se še vedno srečujemo z razlikami v odnosu uporabnikov do takih stavb kot tudi s pomisleki glede načina bivanja v sNES. Uporabnike skrbijo tudi višina naložbe in stroški vzdrževanja sNES v celotni življenjski dobi. Pri zgodnjih sNES se je pojavljalo nezaupanje uporabnikov do velikega števila naprav in sistemov, ki jih sicer v klasični stavbi niso bili vajeni. Razumevanje tako dvomov in strahov uporabnika kot na drugi strani poznavanje prednosti, ki jih uporabniku prinaša bivanje v sNES, lahko znatno prispeva k večji sprejemljivosti visoko energijsko učinkovitih stavb še preden bodo s koncem leta 2020 postale obvezne.
EU projekt CONZEBs (2017-2019) je namenjen zmanjševanju ovir za hitrejši prodor sNES na tržišče. Obravnava večstanovanjske stavbe. Podrobno analizira rešitve za znižanje stroškov gradnje sNES in spodbuja večjo sprejemljivost sNES pri končnih uporabnikih, tako da naslavlja najpogostejša uporabnikova prepričanja in strahove glede bivanja v sNES. Sodelovanje raziskovalnih organizacij in stanovanjskih skladov v projektni skupini je omogočilo dober vpogled v pakete možnih tehnoloških rešitev za zniževanje stroškov gradnje sNES in razumevanje odnosa sedanjih in morebitnih bodočih uporabnikov do bivanja v skoraj nič-energijskih stavbah.
Priložena knjižica povzema rezultate raziskave o izkušnjah končnih uporabnikov s sNES in o pričakovanjih potencialnih bodočih uporabnikov glede bivanja v sNES. Raziskava, ki je zajela sedanje in morebitne bodoče stanovalce v sNES v štirih državah (Nemčija, Italija, Danska, Slovenija), vključenih v projekt CONZEBs, je bila opravljena v letu 2018. Knjižica tudi pojasnjuje ozadja stereotipnih prepričanj uporabnikov, pojasnjuje in razbija mite o sNES ter prikazuje primere zgodnje gradnje sNES večstanovanjskih stavb v omenjenih državah. Namenjena je kot vodnik uporabnikom večstanovanjskih stavb, ki že sedaj živijo v sNES, in tistim, ki se bodo v visoko energijsko učinkovite stavbe morda preselili v prihodnosti. Uporabljali pa jo bodo lahko tudi stanovanjski skladi pri predstavitvi prednosti bivanja v sNES končnim uporabnikom svojih stanovanj. Upamo, da bo knjižica prispevala k splošni priljubljenosti skoraj nič-energijskih večstanovanjskih stavb.
KAJ JE Skoraj Nič-Energijska Stavba (sNES)
Stavbe so ključne pri doseganju ambicioznih podnebno energetskih ciljev v EU. Nove stavbe bodo zato morale izpolnjevati standarde visoko energijsko učinkovitih stavb, da bodo lahko pripomogle k izpolnjevanju zadanih ciljev. Zavezanost h gradnji skoraj nič-energijskih stavb je učinkovit način spodbujanja razvoja in inovacij na področju tehnologij za učinkovito rabo energije ter uporabo obnovljivih virov ter s tem znatnega zmanjšanja rabe energije in emisij toplogrednih plinov, kar nenazadnje prispeva tudi k zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza energije.
Evropska Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) je že leta 2010 predpisala, da bodo morale biti najkasneje do 31. decembra 2020 vse nove stavbe grajene kot skoraj nič-energijske. Že dve leti prej, torej s koncem leta 2018, pa obveznost skoraj nič-energijske gradnje velja za vse nove javne stavbe. Skoraj nič-energijska stavba (sNES), kot je zapisano v direktivi EPBD, predstavlja stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo, ki za delovanje porabi zelo malo energije. Skoraj nič oziroma malo potrebne energije za delovanje stavbe, je treba v veliki meri zagotoviti z energijo iz obnovljivih virov, vključno z energijo proizvedeno na lokaciji ali v bližini.
V Sloveniji obveznost skoraj nič-energijske stavbe predpisuje Energetski zakon (EZ-1), tehnične podrobnosti pa navaja Akcijski načrt za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb iz leta 2015. Ta dokument podaja tudi ukrepe, s katerimi država spodbuja postopen prehod na skoraj nič-energijsko gradnjo oz. t.i. zgodnjo gradnjo skoraj nič-energijskih stavb.
V praksi lahko prepoznamo nekatere skupne tehnične značilnosti sNES in pogosto uporabljene tehnologije v tovrstnih stavbah. Zelo visoka energijska učinkovitost sNES temelji na dobro izoliranem toplotnem ovoju z zanemarljivimi toplotnimi mostovi in visokim nivojem zrakotesnosti stavbnega ovoja. Okna imajo okvire z odličnimi toplotnimi lastnostmi in visoko kakovostno (praviloma trojno) zasteklitev. Senčenje je pomembno za zmanjšanje in/ali preprečevanje potreb po hlajenju, zlasti v toplejših podnebjih. Pogosto imajo sNES mehanski prezračevalni sistem z vračanjem toplote zavrženega zraka. Vendar pa so konkretne značilnosti gradbenih elementov in vgrajenih tehničnih sistemov v sNES predmet optimizirane zasnove, ki jo načrtujejo usposobljeni arhitekti in inženirji, ob upoštevanju potreb uporabnikov, lastnosti lokacije, podnebnih razmer in obnovljivih virov energije, ki so na voljo na kraju gradnje oz. v bližini. V sNES pogosto zagotavljamo toploto s toplotno črpalko ali s kotlom na lesno biomaso, s sprejemniki sončne energije ali pa proizvajamo električno energijo s fotonapetostnimi paneli – za lastno uporabo (po načelu samooskrbe z električno energijo iz sonca) oz. za oddajo v omrežje. Uporabo fosilnih goriv v sNES je treba kar se da zmanjšati in nadomestiti z obnovljivo energijo, ki je na voljo na lokaciji ali v bližini. Sistemi daljinskega ogrevanja z znatnim deležem obnovljivih virov energije ali z visokim koeficientom učinkovitosti, so obetavna rešitev za sNES v mestnih območjih.
Že skoraj desetletje evropske države preučujejo tehnično optimizirane in ekonomsko izvedljive zasnove sNES. Številne tako imenovane »zgodnje sNES« so bile zgrajene v različnih podnebjih in sledile različnim tradicijam gradnje; izkušnje s temi stavbami so bile zelo koristne za končne uporabnike, arhitekte, inženirje, izvajalce, tehnološke proizvajalce, vlagatelje in oblikovalce politik. Države so pripravile podrobno nacionalno definicijo sNES in jo vključile v gradbene predpise.
PREDNOSTI večstanovanjskih sNES
Z boljšo energijsko učinkovitostjo, zmanjšanjem porabe energije in povečevanjem rabe obnovljivih virov prinašajo sNES številne koristi - za lastnike stavb, najemnike, lokalno skupnost, gospodarstvo in okolje.
Z nizkimi potrebami po energiji in z uporabo obnovljivih virov energije pomagajo sNES zmanjševati tveganje nepopravljivih podnebnih sprememb. Poleg pozitivnih podnebnih učinkov prinaša novonastali trg sNES tudi hitrejše preoblikovanje gradbenega sektorja in razvoj naprednih energijsko učinkovitih tehnologij za stavbe in uporabo obnovljivih virov energije ter ob tem nudi znaten zaposlitveni potencial po vsej Evropi.
Bivanje v sNES prinaša uporabnikom stanovanj v visoko energijsko učinkovitih stavbah številne prednosti, tako zaradi manjše rabe energije in prihrankov denarja kot zaradi kakovostnega ugodja v bivalnih prostorih. Nenazadnje, odločitev za bivanje v sNES stavbi tudi navzven izkazuje uporabnikov skrben odnos do ohranjanja okolja in odločitev za trajnostno bivanje.
Seznam prednosti bivanja v najemnih skoraj nič-energijskih stanovanjih sNES je celo daljši v primeru lastniških stanovanj v sNES, saj lahko napredne energijsko učinkovite stavbe prepoznamo tudi kot donosno dolgoročno naložbo.
Kljub številnim prednostim, ki jih potrjujejo izkušnje iz uporabe zgodnjih sNES zgrajenih v prehodnem, uvajalnem obdobju (t.i. »zgodnje sNES«), nekateri uporabniki le počasi sprejemajo novosti. To ustvarja številna splošna prepričanja o sNES, ki se širijo od ust do ust, včasih gre skoraj že za mite.
Prednosti najemniških stanovanj v sNES:
Prednosti lastniških stanovanj v sNES:
Več podrobnosti si lahko preberete na naslednji povezavi.
