V mesecu septembru načrtuje študijski krožek Blaginja naše skupnosti v času podnebnih sprememb izobraževalno srečanje (v nadaljevanju ŠK). Cilj srečanja je izobraževanje in osveščanje čim širšega kroga ljudi o problemih, povezanih z biokapaciteto naše Zemlje in o pomenu ekološkega odtisa za uravnotežen razvoj in kakovost življenja. Ob tem bomo v razmislek ponudili praktično rešitev – gojenje in uporabo gob.
Udeležencem želimo podrobneje predstaviti pomen gob pri zmanjševanju ekološkega in ogljičnega odtisa v kulinariki, zdravstvu, gospodarstvu in tudi pri reševanju prehranske krize v Evropi in v svetu. Uporaba gob je sicer relativno novo področje pri načrtovanju ukrepov za zmanjševanje ekološkega odtisa, a je postavitev gobarne izvedljiva tudi v naši občini.
Srečanje bo v petek, 16. septembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Dragomerju.
Program srečanja
18.00 Pozdrav udeležencem (Nika Gams)
18.05 Pomen ekološkega odtisa za uravnotežen razvoj in kakovost življenja – globalno, v Sloveniji in osebno in Vloga gob pri zmanjševanju ekološkega odtisa v kulinariki, zdravstvu, gospodarstvu (Boris Smirnov)
18.35 Postavitev gobarne (Simon Strgar)
18.50 Podpora v nacionalnih strategijah in ukrepih za zeleni in pravični prihod, možni viri financiranja postavitve gobarne (dr. Darja Piciga)
18.50 Razprava
19.15 Okrogla miza »Zakaj prav gobe?«
20.00 Degustacija gobjih specialitet
Če bo vsaj 120 prijav, bomo organizirali okroglo mizo in degustacijo. Prosili bomo g. Janeza Gorenška z Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo (Celje), g. Jerneja Slapšaka s Kmetije Slapšak (Padež nad Laškim), g. Roka Zalarja iz Gobnjaka (Večna pot, Ljubljana), g. Primoža Turnška iz Gobalaba, Krater (Ljubljana) in g. Toma Križnarja, UstanoveToma Križnarja (Naklo), da nam spregovorijo o svojih izkušnjah o pridelavi in uporabi gob pri nas in v svetu. Sodelovali bodo tudi člani ŠK.
Okroglo mizo bosta moderirali dr. Darja Piciga in Olga Drofenik, članica ŠK.
Prosimo vas, da se na srečanje prijavite najpozneje do 5. septembra na dvig@iold.si ali po telefonu 031 254 125 (Joži).
Mentorica ŠK: dr. Darja Piciga Predsednica Društva DVIG in vodja ŠK: Nika Gams
Izhodišča za razpravo
Biokapaciteta naše Zemlje in ekološki odtis – problem prevelike porabe
Vedno bolj spoznavamo, da je sposobnost našega planeta za obnavljanje potrebnih prehranskih virov za vse nerastlinsko življenje omejena. Naš planet je velik zbiralnik energije, ki jo sprejema od sonca in jo pretvarja v biomaso, v ključno prehransko sestavino, ki jo lahko izkoristimo za življenje. Količina biomase je omejena z zmožnostjo ekosistemov, da jo letno obnovijo. Ekološki odtis je najbolj razširjeno merilo za merjenje, kako hitro porabljamo vire in generiramo odpadke ter primerjamo, kako hitro lahko narava te odpadke absorbira in generira nove vire. Merilna enota je globalni hektar (gha) na osebo. Po letu 1970 porabimo več, kot se je lahko obnovi, gre za prekoračitev porabe obnovljivih virov. Torej je ekološki odtis večji od biokapacitete planeta.
Dan prekoračitve porabe biokapacitete za Zemljo je bil letos že 28. julij. To je dan, ko je človeštvo izrabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko regenerira v tem letu. Za Slovenijo pa je bil dan prekoračitve v letu 2021 že 30. april, torej bi potrebovali 3,1 velikosti Slovenije.
Kaj storiti?
Za zmanjševanje ekološkega odtisa Slovenija načrtuje ukrepe na več področjih, kot so:
Na srečanjih ŠK Blaginja smo spoznavali več primerov dobrih praks za zmanjševanje ogljičnega odtisa v Sloveniji. Odločili smo se za ogled Projekta za pridelavo gob na malih kmetijah in dejavnosti Inštituta »IAMB« za razvoj uporabnih tehnologij na področju mikologije in njihovih aplikacij v zdravstvene, ekološke in prehrambne namene, ki ga vodi Janez Gorenšek v Reki pri Laškem, in za ogled gobarne na kmetiji Jožeta Slapšaka v naselju Padež pri Laškem. Svoje navdušenje nad videnim želimo deliti z vami na razpravi 16. septembra v gasilskem domu v Dragomerju.
Zakaj priporočamo gojenje gob
Gobe lahko poleg okusne kakovostne prehrane služijo kot odstranjevalci škodljivih odpadkov, kot izolacija, zavirajo viruse, kot na primer herpes, velika je uporabnost v farmacevtski, kozmetični in živilski industriji. Brez njih življenja, kot ga poznamo, ne bi bilo, glive so vsepovsod in sestavljajo kakšnih 25 odstotkov biomase našega planeta. Gobe niso samo začimba, saj imajo do 30 odstotkov zelo kakovostnih beljakovin v suhi snovi, ki so popoln nadomestek živalskim.
Projekt IAMB kaže, da je pridelava gob zelo prijazna do okolja in predstavlja tudi dobro poslovno priložnost.
